Ali mladi teniški igralci trenirajo pravilno?

Trenirati bolj pogosto, dlje časa in z več udarci in več izmenjavami lahko vodi v stagnacijo dosežkov, posledično utrujenost in pretreniranost, ali pa pojav ponavljajočih se poškodb. To ne velja le za vrhunske teniške igralce, pač pa in predvsem za mlade teniške igralce. Zadnja študija (Kovalchick and Reid, 2017), ki je bila narejena na velikem vzorcu vrhunskih (ATP, WTA) in mladih igralcev in igralk (ITF) je pokazala visoke obremenitve vseh treh opazovanih skupin. Že število odigranih turnirjev kaže, da najboljši vrhunski in tudi mladi igralci (uvrščeni med 250 na jakostni lestvici ATP, WTA ali ITF) odigrajo za 50 odstotkov več turnirjev in tekem kot tisti, ki so uvrščeni od 750. do 1000. mesta na jakostni lestvici. Tako najboljši vrhunski moški igralci odigrajo v povprečju 24 tekmovanj in 60 tekem v tekmovalni sezoni, najboljši mladi igralci pa 21 turnirjev in 56 tekem. Najboljše vrhunske igralke odigrajo v sezoni v povprečju 23 turnirjev in 54 tekem, mladinke pa 18 turnirjev in 48 tekem.

Vendar odigrani turnirji in tekme so le vrh ledene gore. Večji del, ki je pogosto podatkovno manj izpostavljen, predstavljajo treningi. Pri vseh športih od atletike, plavanja, kolesarjenja, nogometa, smučanja..., osnovo za določanje obremenitev med treningi predstavljajo zahteve, ki se pojavljajo med tekmo. Tu se pojavita dve vprašanji: 1) Ali res poznamo parametre obremenitve za določeno skupino teniških igralcev? in 2) Ali parametre upoštevamo pri treniranju?

Pa si najprej oglejmo parametre obremenitve za igralce in igralke med 15. in 18. letom, ki nastopajo ali se želijo nastopiti na ITF tekmovanji ali tekmovanjih podobne kakovosti. Podatki iz zgoraj omenjene študije kažejo, da ITF igralci in igralke odigrajo od 4.4 do 4.8 udarcev v eni točki. V času posameznega dvoboja odigrajo od 122 (dekleta) in 131 (fantje) točk v katerih dekleta izvedejo povprečno 291, fantje  do 331 udarcev. Podatkov o trajanju dvoboja in trajanju posamezne točke b omenjeni študiji nismo zasledili.  Na osnovi dosedanjih študij lahko zaključimo, da točke pri fantih v povprečju trajajo 10 sekund, pri dekletih 12 sekund. Dvoboji, ki se končajo v dveh nizih v povprečju trajajo do 60 do 120 min. V koliko mladi igralci in igralke igrajo tri nize, lahko dvoboji trajajo tudi dlje.

Sedaj, ko smo definirali nekaj parametrov obremenitve, ki se pojavljajo pri ITF teniških igralcih v času dvobojev pa si poglejmo še nekak podatkov, ki določajo parametre obremenitve v času treningov in tekem. Na osnovi priporočil ITF in LTA o obsegu teniškega treninga smo v tabelo vnesli priporočljive vrednosti zgoraj omenjenih parametrov za posamezno starostno kategorijo od 11 do 18 let. Ker so pristopi razvoja mladih teniških igralcev zelo različni smo določili tudi vrednosti za teniške igralce, ki zaradi številnih dejavnikov (trenerjeva filozofija, razpoložljivost igrišča, finančne zmožnosti...) trenirajo manj (nižja raven) ali več ur tedensko (višja raven).

V tabeli smo določili tri osnovne parametre obremenitve, ki jih lahko spremljamov času treningov:

1. Skupen čas treninga. Je čas, ki ga igralec preživi na igrišču in pomeni čas od prvega do zadnjega udarca na treningu. Z določanjem skupnega časa lahko ustrezno načrtujemo treninge in tekmovanja. V času tekmovanj mora biti skupni obseg treningov nižji, v času priprav pa višji.
2. Aktiven čas treninga. Je čas ko igralec izvaja zaporedne udarce in odmor ni daljši kot kot 7 sekund. Posredno pomeni intenzivnost treniranja in frekvenco udarcev v določeni časovni enoti treniranja ali tekmovanja. Na osnovi aktivnega časa natančno določimo razmerje med aktivnim časom (delo) in pasivnim časom (počitek). Premalo aktivnega časa na treningu pomeni premajen dražljaj in vodi v stagnacijo, premalo pasivnega časa (počitka) vodi v pretreniranost.
3. Skupno število udarcev. Je pomemben indikator saj podaja teniško specifične informacije o pogostosti izvajanja udarcev, kar posredno pomeni ali je igralec izvedel ustrezno število udarcev v posameznem treningu ter kako so bili udarci razporejeni znotraj treninga. Skupno število udarcev je odvisno od ciljev in vsebin treningov, tehnične kompetetnosti, osredotočenosti in kondicijski pripravljenosti igralcev.

Na osnovi razpoložljivih študij in analiz teniških tekem ter meritev s sistemom Armbeep, ki smo jih izvedli z našimi mladimi igralci, smo prišli do ugotovitve, da je razmerje med pasivnim  in aktivnim časom treninga 2 – 1. Oziroma zapisano drugače, da aktivni čas treninga predstavlja 30% skupnega časa treninga.

Za določanje primernega števila udarcev v 1 minutu smo uporabili vrednosti, ki jih priporoča Cayer. Priporočljivo število udarcev v eni minuti, ko igrajo izmenjavo na zadnji črti je za igralce stare 11 in 12 let 11 do 12, za starost 13 in 14 let 13 in 14 udarcev, za starostno kategorijo 15 in 16 let od 15 do 18 udarcev, ter za igralce 17 do 19 let 19 do 24 udarcev v eni minuti.

S sistemom Armbeep smo mesec dni podrobneje spremljali skupino teniških igralcev starih 15 let in prišli do zanimivih ugotovitev. Naj najprej podamo nekaj splošnih podatkov. Igralci in igralke stari 15 let so v povprečju trenirali 21 dni mesečno in opravili 25 teniških treningov. V tem mesecu so 5 dni preživeli na tekmovanjih. Mesečno so na teniškem igrišču preživeli 36 ur. Vsak teniški trening ali tekma je v povprečju trajal 107 minut.

Tedenske vrednosti izbranih parametrov so bile naslednje: povprečni skupni  čas treniranja je bil 9,1 ure, aktivni čas 2,75 ure, skupno število udarcev pa 4095. Z meritvami smo prišli do zaključka, da je bil skupen čas treniranja znotraj določenih priporočljivih parametrov. Aktivni čas je bil nekoliko nižji od priporočljivega, predvsem zaradi tekmovanj, kjer je bilo pasivnega časa več. Število izvedenih udarcev v posameznem tedni je bilo zopet znotraj priporočljivih vrednosti.

Poleg tega smo ugotovili, da je bila razdelitev trajanja aktivnih faz dokaj stabilna. V večini treningov in tekem je bilo 70% aktivnih faz, kjer so igralci odigrali od 1 do 4 udarcev (kratke), 20% takšnih, kjer so izvedli od 5 do 8 udarcev (srednje) in 10% takšnih, kjer so odigrali več kot 9 udarcev (dolge). Razdelitev trajanja točke je skladna z ugotovitvami O’Shannessy.

Primer določanja obremenitve med tekmo in treningom je narejen za posamezno starostno skupino igralcev in igralk ter tudi kakovostno raven. Znano je, da do uspeha vodijo različne poti. Nekatari trenerji prisegajo na več ponovitev udarcev, torej večji obseg treniranja, drugi na višjo intenzivnost in kakovost izvedenih udarcev. Obe poti sta lahko uspešni. Pomembno je, da ima vsaka starostna in kakovostno skupina svoje parametre obremenitve. Z individualnim dolgoročnim spremljanjam obremenitve lahko ustrezno povečujemo (rast in razvoj igralca) ali po potrebi tudi znižujemo (bolezen, poškodba) obremenitev v času treningov in tekmovanj.

Uporaba podatkovne analitike na velika vrata vstopa tudi v tenis. Armbeep je enostavno in dostopno orodje, ki trenerjem, igralcem ter njihovim staršem omogoča spremljanje tekmovalnih in trenažnih parametrov. Tako si boste na osnovi merljivih in objektivnih podatkov na dnevni, tedenski ali mesečni ravni lažje odgovorili na vprašanje: »Ali moj igralec (otrok) trenira pravilno?«