07. 10. 2017
Pristop razvoja tenisa skozi igro, ki je bolj znan kot “Game based approach” ali “Game based coaching” sta sicer stalni temi trenerskih konferenc. Vendar že površna analiza teniških treningov ne glede na državo ali kontinent, pokaže, da večina trenerjev še vedno večino časa uporablja zelo tradicionalen pristop. Pri tem pristopu prevladujejo vaje z košaro, igralci izolirano izvajajo samo en ali največ dva udarca, vaje ne vključujejo servisa in reterna, še manj nadaljevanja igre, cilji so predvsem tehnični in zelo redko taktični, število udarcev pogosto presega povprečno število udarcev na tekmi in časovna razporeditev aktivnih in pasivnih faz je nerealna, igralci ne izvajajo ritualov pred servisom in reternom in podobnih primerov bi lahko našteli še več.
Mark Tennant (2008) je razvoj tenisa skozi igro definiral kot: “Razvoj tenisa skozi igro je proti cilju in igri usmerjen pristop, kjer igralec spoznava in razvija igro skozi igralne situacije podobne na tekmi”. Na nek način bi lahko zaključili, da pristop razvoja tenisa skozi igro, ni nič drugega kot vračanje h koreninam poučevanja in treniranja tenisa. Preden so teniške košare in “drili” spremenili zasnovo poučevanja in treniranja tenisa, so se začetniki učili tenisa skozi igro.
Dandanes so prvi koraki v tenisu bistveno lažji kot v preteklosti. V veliki meri na to vplivajo tudi rekviziti, ki jih imamo trenerji na voljo, da učenci pridejo do prve izmenjave. Pri tem je pomembno vlogo odigrala International Tennis Federation (ITF), ki že desetletja promovira sodobne pristope poučevanja tenisa. ITF je skupaj s številnimi nacionalnimi zvezami in proizvajalci teniške opreme vodilna pri projektu Tenis Play and Stay, ki pomeni temelj za sodobno poučevanje in treniranje tenisa.
Temeljna sporočila »Tennis Play and Stay« projekta so:
- Tenis je enostaven, zabaven in zdrav,
- Začetniki lahko na prvi uri servirajo, igrajo in tekmujejo,
- Taktične in tehnične veščine se razvijajo povezano in hkrati.
Če na razvoj tenisa skozi igro pogledamo bolj iz perspektive tekmovalnega tenisa, potem ne moremo mimo šestih ključnih zahtev:
#1: Celosten pristop
Psihično, kondicijsko, taktično in tehnično področje se upoštevajo in razvijajo integralno.
#2: Igralec je v središču
Za teniškega igralca je ključno, kako izvajamo trening, kakšno komunikacijo uporabljamo, kakšne pogoje ustvarjamo, kako organiziramo vaje in katere učne pripomočke koristimo. Vse to vpliva na učinkovitost treniranja.
#3: Določi prave cilje
Tenisa je igra in ne le izvajanje udarcev, zato naj bodo cilji vezani na igro in igralca.
#4: Taktika (kaj) pred tehniko (kako)
Izkušeni trenerji se zavedajo in pri treniranju dosledno upoštevajo krilatico: “Oblika udarca sledi funkcij”. (Form follows function).
#5: Uporabi principe
Tenis kot odprta športna panoga zahteva stalno prilagajanje in spreminjanje pogojev. Igralci se morajo stalno prilagajati različno prihajajočim žogam in imeti veliko raznolikost izvedenih udarcev.
#6: Treniraj situacije, ne udarcev
Igralci se lahko učijo in razvijajo, ko so postavljeni v specifične igralne in tekmovalne situacije.
Sedaj, ko smo naredili kratek pregled pristopa usmerjenega k igri, pa poglejmo še kako nam lahko določena orodja pomagajo pri analizi in načrtovanju treniranja. Atletski trenerji pri načrtovanju, izvedbi in analizi učinkov treniranja razpolagajo s številnimi merljivimi in objektivnimi podatki, ki jih beležijo v času treningov in tekem. Tako lahko zelo natančno določajo in spremljajo obremenitev pri treningu. Razpolagajo z dnevnimi, tedenskimi in mesečnimi podatki o pretečenih razdaljah, intervalih, hitrosti in tempu tekov, višini srčnega utripa, dvignjenih kilogramih v fitnesu, dolžini odmorov med vajami, treningi in še bi lahko naštevali.
S čim pa razpolagamo teniški trenerji? Najpogosteje imamo zbrane podatke o dolžini in številu teniških treningov v določenem časovnem obdobju. Včasih izmerimo hitrost servisov, uporabimo merilec srčnega utripa ali z notacijskim orodjem zberemo podatke o teniški statisitiki. Najpogosteje zabeležimo subjektivne ocene o kakovosti treningov, tehnični izvedbi udarcev in podobno. Skratka, teniški trenerji imamo na voljo, malo informacij in še te so subjektivne ter pogosto neurejene.
Sedaj pa si zamislite, da bi imeli za vašega igralca za vsak dan v letu na voljo podatke o:
- skupnem času treningov,
- aktivnem času treningov,
- številu aktivnih faz,
- številu izvedenih udarcev,
- povprečnem številu udarcev v aktivnih fazah.
Ali bi na osnovi razpoložljivih podatkov svoje treninge načrtovali drugače? Ali bi upoštevali igralni slog igralca, podlago, trenažno obdobje? Ali bi spremljali in spreminjali število udarcev v posamezni igralni fazi in prilagodili število udarcev glede na bližajoči se turnir? Ali bi zmanjševali/povečevali obremenitev glede na starost igralca, raven treniranja, spol?
Armbeep – orodje za spremljanje razvoja igre, analizira teniške treninge in tekme z vidika posameznih aktivnih faz, polega tega pa omogoča tudi analizo hitrosti, pospeševanja in kakovost točke kontakta posameznega udarca, dnevno mentalno in telesno stanje igralca, spremljanje teniške statistike in še kaj.
Z orodjem Armbeep trenerji dobimo vpogled, ne le v posamezen udarec, pač udarce, ki so povezani v izmenjavo. To pa je pogled, ki ga teniški trenerji stalno iščemo.
Če vas zanima, kako deluje Armbeep, si oglejte www.armbeep.com