Trenerske kompetence

01. 01. 2017

Kolumna o trenerskih kompetencah je prav gotovo, najdlje čakala na to, da jo zapišem. Aktualni dogodki, predvsem diskusija vezana na »pogodbo PMR« so bili tako »vroči«, da so jo prehiteli. Kot boste lahko prebrali, so trenerske kompetence pomembne, in niso samo stvar trenerjev, ampak močno posegajo tudi na področje igralcev in igralk ter njihovih staršev, klubov in teniške zveze.
 
Za začetek naj najprej pojasnimo, kaj je definicija kompetenc. Gre za znanja, veščine in izkušnje, ki potrebuje določena oseba za izvajanje določene aktivnosti, dela oziroma poklica. Kompetence ločimo na splošne in specifične. Splošne kompetence so tiste, ki so skupne večim poklicem. Kot na primer: pisno izražanje v materinem jeziku, oblikovanje besedil v urejevalniku ali pa komunikacija v tujem jeziku. Za razliko od splošnih, so specifične kompetence vezane na določen poklic. Če govorimo o kompetencah, ki so potrebne za opravljanje poklica teniškega trenerja, moramo najprej določiti tudi ožje parametre oziroma pogoje dela, ker bo sicer stvar popolnoma nepregledna in premalo določena. Zaradi različnih zahtev je nemogoče povezati kompetence trenerja, ki dela v teniški šoli s tistim, ki dela s profesionalnimi igralci.
 
Zato bomo natančnenje določili parametre, kot so kakovost, spol, usmeritev in mesto delovanja trenerja. Predstavili bomo kompetence za teniškega trenerja, ki dela z igralcem (fantom) starim 14 let, ki je uvrščen na 3. mesto na nacionalni jakostni lestvici, je tekmovalno usmerjen, trenira v skupinskem programu teniškega kluba in ima dolgoročni cilj postati vrhunski teniški igralec.
 
Teniški trener pri svojem delu opravlja štiri pomemembne aktivnosti: načrtuje, organizira, izvaja in analizira teniški trening. Zaradi večje preglednosti bomo kompetence predstavili ločeno za omenjena štiri podrocja delovanja.
 
Načrtovanje
Trener mora na tem področju izvajati naslednje aktivnosti:
  • Izdelati načrt treningov in tekmovanj ob upoštevanju principov športne znanosti, postavljenih ciljev, načrta aktivnosti in potrebnih rekvizitov  
  • Razumeti in uporabiti komunikacijske veščine prilagojene mladim teniškim igralcem
  • Imeti jasno trenersko filozofijo temelječo na poštenosti in dolgoročnem celostnem razvoju igralca
  • Razumeti in upoštevati principe postavljanja ciljev in pripraviti letni načrt treniranja in tekmovanj
  • Upoštevati osnovne elemente, ki vplivajo na dolgoročen razvoj mladih teniških igralcev
  • Zbrati potrebne informacije za pripravo dolgoročnega načrta mladih teniških igralcev
  • Zbrati potrebne informacije za pripravo načrta posamezne trenažne enote
  • Razumeti osnovne značilnosti, ki vplivajo na motivacijo mladih teniških igralcev
  • Upoštevati različne elemente igre med treningi in tekmovanji
  • Načrtovati treninge igre posameznikov in dvojic
  • Prepoznati in upoštevati materialne, kadrovske in vremenske pogoje
  • Zagotovoviti takšen načrt, ki omogoča vsem mladim teniškim igralcem, da trenirajo v skladu s svojimi možnostmi in se izogniti razlikovanju mladih teniških igralcev
  • Prikazati ustrezno znanje s področja športne znanosti
  • Prepoznati pomen gibalnih sposobnosti in sposobnosti zaznavanja.
Organizacija
Trener mora na tem področju izvajati naslednje aktivnosti:
  • Zagotoviti varne in primerne pogoje za trening
  • Poskrbeti, da so igralci zdravi in motivirani za trening
  • Razdeliti igralce v ustrezne skupine z vidika ravni igre, starosti, spola, ciljev in drugih kriterijev
  • Poskrbeti za potrebne rekvizite in igrišča
  • Zagotoviti trenerje pomočnike in jih razporediti po igriščih.
Izvedba
Trener mora na tem področju izvajati naslednje aktivnosti 
  • Izvesti varen in učinkovit teniški trening mladih igralcev
  • Biti točen in pripraviti vse potrebne rekvizite, opremo in igrišča
  • Nadzorovati časovni potek teniškega treninga
  • Izvesti teniški trening ob upoštevanju: varnostnih zahtev in prve pomoči, telesnih in medicinskih značilnosti igralcev, obremenitve, igralcevih ciljev ter kulturnih in drugih značilnosti
  • Razvijati igro teniških igralcev ob upoštevanju: analize in značilnosti teniške igre, igralnih stilov, strategije, taktike, taktičnih namer, pomena posameznih igrallnih situacij (servis, retern, osnovna črta, igra pri mreži, obrambne situacije)
  • Prikazati znanje o strategiji in taktiki in ga vključiti v teniški trening ob upoštevanju: znanj in izkušenj o taktiki, igralnih situacij in vzorcev, vaj, con in faz igre, taktičnih namer in ostalih dejavnikov (podlaga, igra posameznikov/dvojic, razlage in demonstracije, progresivnosti in analize ter razvoja)
  • Prikazati znanje o tehniki in ga vključitiv teniški trening ob upoštevanju: znanja in izkušenj, biomehanskih principov, pomena prijema, delov udarca, gibanja in postavitev, značilnosti žoge, razlage in demonstracije, progresivnosti in analize ter razvoja
  • Prikazati znanje o razvoju gibalnih sposobnosti in ga vključiti v teniški trening ob upoštevanju: pomena kondicijskega treninga, pomena zaznavanja in gibalnih sposobnosti pri tenisu, ogrevanja in ohlajanja, razvoja agilnosti, ravnotežja in koordinacije, razvoja, moči, jakosti in vzdržljivosti
  • Prikazati znanje o psiholoških značilnostih in sposobnostih in ga vključiti v teniški trening ob upoštevanju: psiholoških zahtev pri tenisu, pomenu psiholoških sposobnosti (motivacija, čustvena kontrola, koncentracija, samozaupanje), pomenu postavljanja ciljev, vizualizacije psihološke priprave na tekmo, rutin ter ritualov
  • Prikazati znanje in veščine pri opazovanju, analizi ter razvoju mladega teniškega igralca na taktično-tehničnem področju, ob upoštevanju: časovne primernosti za razvoj, opazovanja in različnih metod analize ter nacinov preverjanja
  • Prikazati znanje o metodologiji razvoja teniških veščin z vidika trenerskih stilov in zahtev igralca, ter ob upoštevanju: trenažnih sistemov, učnih metod in faz učenja, učnih stilov, razlage in demonstracije, progresivnosti in analize ter razvoja
  • Prikazati ustrezne komunikacije veščine ob upoštevanju: pomena jezika, povratnih informacij in govorice telesa trenerja, razlage in demonstracije, učinkovitega postavljanja vprašanj, profesionalnega izgleda, motivacije in humorja
  • Prikazati ustrezno uporabo prostora, pogojev in rekvizitov ob upoštevanju: priprave potrebnih rekvizitov in opreme, ter števila igrišč in trenerjev
  • Prikazati učinkovito izvajanje teniških vaj ob upoštevanju: načinov podajanja žog, prilagajanja ter diferencijacije, tarč in rekvizitov, učnih pripomočkov, strukture in vrste treninga, progresivnosti, točkovanja, aktivnosti/obremenitve, menjave igralcev, individualnega pristopa in opazovanja mladih teniških igralcev. 
Analiza
Trener mora na tem področju izvajati naslednje aktivnosti:
  • Analizirati učinke treninga mladih teniških igralcev
  • Upoštevati in izbrati ustrezne metode analize in samorefleksije
  • Organizirati ustrezno analizo in samorefleksijo z uporabo druge opreme, oseb ali virov
  • Upoštevati trenerjevo aktivnost v času treninga
  • Izvesti celostno analizo igralčeve in trenerjeve učinkovitosti
  • Razložiti trenažne cilje, oceniti delo in obnašanje trenerja, prepoznati svojo raven kompetentnosti, analizirati učinkovitost treninga
  • Določiti kratkoročne cilje na najmanj treh področjih trenerske učinkovitosti ter zbrati ustrezna področja razvoja
  • Uporabiti samorefleksijo kot podporo procesu analize treninga.
Namen predstavitve trenerskih kompetenc je, da lahko teniški trenerji, igralci in igralke, njihovi starši ter zaposlovalci, spoznajo celovitost, zahtevnost in obseg trenerskega dela. Tako lahko teniški trenerji analizirajo svoje delovanje ter prepoznajo področja delovanja, ki jih izvajajo in tudi  tista, ki bi jih morali vključiti med vsakodnevna opravila. Po drugi strani lahko igralci, igralke ter njihovi starši analizirajo delo svojih trenerjev ter ugotovijo njihove prednosti in slabosti.
 
Pri tem je pomembno, da imajo teniški trenerji sposobnost samorefleksije, saj le ta edina teniškemu trenerju omogoca, da analizira svoje delo in ga tudi izboljšuje. Teniški trenerji, ki mislijo, da so najboljši, da se ne morejo naučiti nič več, torej, da vedo vse, so daleč od tega, da to res postanejo. Tudi razmišljanje trenerjev, da je delo na igrišču, edino kar morajo izvesti, je daleč od resnice. To je le realizacija tistega, kar so pripravili pred vstopom na teniško igrišce.
 
Zato naj bo ta kolumna ogledalo vsem, teniškim trenerjem, igralcem in igralkam, staršem in klubom, ki trenerje zaposlujejo. Na koncu koncev trenerski poklic, navkljub specifičnosti, ni nič drugega kot storitev, ki ima svoje zahteve, zakonitosti in kriterije kakovosti.
 
Pripravljalci programov usposabljanje teniških trenerjev v Sloveniji so se že prilagodili najnovejšim trendom, saj so programi usposabljanja narejeni ravno na osnovi potrebnih kompetenc za posamezno trenersko raven: trenerji tenisa D (delo z začetniki in mladimi igralci do 11. leta), trener tenisa C (delo z mladimi igralci do 14. leta), trener tenisa C (delo z mladimi igralci do 18. leta, ki imajo mednarodne cilje) in trener tenisa A (delo z igralci, ki so na poti v vrhunski tenis). Žal pa se programi zaradi nerazumnih finančnih zahtev teniške zveze, trenutno ne izvajajo. Mogoče TZS pripravlja svoj nabor trenerskih kompetenc. Pustimo se presenetiti.