Politična korektnost

15. 10. 2011

Živimo v časih, ko na vseh področjih lahko opažamo razkroj temeljnih družbenih vrednost, kot so poštenost, odkritost, solidarnost... Vse to se še kako odraža tudi v športu, ne glede na to ali gre za šport mladih, vrhunski ali šport za vse. Tako lahko v javnosti spremljamo polemiko med smučarsko zvezo in Tino Maze, pritožbe smučarjev skakalcev zaradi neizplačil, urejanje nereda v prvi nogometni ligi, negodovanje Jureta Zdovca nad vmešavanjem športnih funkcionarjev v trenersko delo, »silencia stampa« naših nogometašev po žvižgih navijačev in še bi lahko naštevali.
 
Kaj je skupno vsem naštetim in nenaštetim aferam in afericam. Predvsem to, da akteriji ne glede na stran, ki jo zastopajo, nimajo nikakršne politične korektnosti. Politična korektnost, o kateri bom pisal nima neposredne povezave s politiko. Moja definicija politične korektnosti se glasi, da gre za primeren odnos in delovanje do osebe, funkcije ali institucije (športnika, trenerja, kluba ali zveze), pri katerem se druga oseba (športni novinar, navdušenec, navijač…) zaveda širšega konteksa svojega odnosa ali delovanja.
 
Naj pojasnim z nekaj primeri, politične nekorektnosti. Pred nekaj tedni smo lahko prebrali intervju z Blažem Kavčičem, kjer je na vprašanje novinarke Saše Verčič, kakšen je njegov odnos do TZS, naš najboljši igralec odgovoril, da tega vprašanja ne bo komentiral. Kaj se skriva v tem odgovoru, oziroma, kako naj si Blažev odgovor razlaga nepoučen bralec, mlad teniški nadebudnež, teniški trener, predsednik kluba, ljubitelj tenisa, teniški starš... Sam neodgovor nakazuje na to, da Blaž Kavčič in TZS nimata najboljših odnosov, oziroma da TZS najbrž ne izpolnjuje igralčevih pričakovanj. Mogoče je to tudi res, pa vendar kakšen je širši učinek takšnega, po mojem mnenju politčno nekorektnega neodgovora. Prvič, takšen odgovor meče slabo luč na celoten slovenski tenis in vse, ki delujemo v tem športu. Kot mi je znano, kakšnih posebnih zamer ali sporov med Blažem in TZS ni. Lahko je razlog v tem, da zveza stalno zamuja z izplačili nagrad (katera zveza, pri nas pa ne). In kot zadnje, je zamuda z izplačili lahko primeren razlog za takšen odgovor?
 
Po mojem mnenju je z vidika zavedanja širšega učinka kakršnikoli izjav, ki jih dajejo športniki, športni funkcionarji, trenerji in drugi, vedno potreben razmislek, kakšen bo učinek podane izjave v javnosti. Kako bo javnost (ne)razumela izjavo, na katero stran se bo postavila, kakšni bodo zaključki, rezultati... Prav to pa je tisto, kar je sicer pogosto težko objektivno merljivo, pogosto učinkov izjav ne čutimo takoj, saj se še pogosteje nalagajo in nalagajo in potem kar naenkrat pripeljejo do sporov, nezaupanja, nesodelovanja... Tega bi se še posebej morali zavedeti vrhunski športniki, trenerji, funkcionarji in na koncu tudi športni novinarji, saj so vsi našteti ustvarjalci javnega mnenja in imajo močan vpliv na ljubitelje športa in njihov odnos do športa.
 
Če bi se vsi v pri nas zavedali učinka svojih izjav, potem bi bil marsikdo raje tiho, pa naj gre za politika, športnika, funkcionarja, trenerja, starša športnika... Še posebej to velja za Slovenijo, kjer vsak o vsakomur ve vse, kjer se vsak dan določajo razne konstante in se ljudi spravlja v predalčke in se jim lepi takšne in drugačne etikete (ta je takšen, ta takšen...).
 
Naj se navežem na zadnjo misel in podam še en primer politično nekorektnega pisanja novinarke Saše Verčič. V članku objavljenem v Delu, je primerjala rezultate Polone Hercog in Katarine Srebotnik. Novinarka je ugotovila, da je bila Katarina bolj uspešna kot Polona upoštevajoč enako starost igralk. Novinarka ugotovi, da je bila Katarina pri svojih dvajsetih bistveno bolj uspešna kot Polona. In zopet kakšno sporočilo pošilja športna novinarka javnosti. To, da je Polona zaostaja, da ni konkurenčna, da slovesnki ženski tenis po triperesni deteljici nima več pravih igralk, da zveza dela slabo... Takšni zaključki in primerjave so v športu, najbrž pa tudi na drugih področjih, zelo neprimerne in nekorektne. Če se omejim samo na tenis, je v ženskem tenisu prišlo v zadnjih 12 letih do izjemno velikih sprememb in zato takšne primerjave kažejo le na to, da novinarka tematike ženskega tenisa ne pozna najbolje. V zadnjih letih se v ženskem tenisu izjemno dvignila konkurenčnost, več igralk prihaja z večih kontinentov in držav, pomen kondicijskih sposobnosti (veliko število nadpovprečno visokih superatletinj) in priprave se tudi v ženskem tenisu zelo povečal, in nenazadnje, Polona je bila na svoji poti ves čas sama, kar dokazano upočasnjuje razvoj. Dokaz do kakšnih sprememb je prišlo v zadnjem času je tudi, da Katarina potem ko je bila v samem svetovnem vrhu, po poškodbah svoje igre v konkurenci posameznic ni več dvignila na raven pred poškodbo. Zato se mi zdijo takšne primerjave popolnoma odveč in deplasirane, predvsem pa nič kaj v pomoč ali oporo Poloni in vsem igralcem in igralkam.
 
Kaj pa trenerska politična korektnost. Če bi zače pisati o tem potem bi moral izbrati kakšno drugo obliko, ne kolumne. Primerna bi bila forma bi bila vsaj roman, če ne kar trilogija po vzoru Gospodarja prstanov ali sedmih delov Harry Poterrja. Predvsem na področju ocenjevanja trenerskih dosežkov v Sloveniji vlada popolna odsotnost objektivnosti in temeljnih vrednot. Tako lahko trenerji začetniki kritizirajo delo kapetana ekipe za Fed pokal ali Davisov pokal, enako lahko mladi in neizkušeni trenerji postavljajo neprimerne pogoje ali se lotevajo projektov, ki jim niso kos, ali pa študentje z njim prilagojenimi vatli merijo svoje učitelje...
 
Zato nam bi vsem skupaj prišlo prav malo več pozitivnega razmišljanja in delovanja (samo dosežki in dejanja štejejo, ne besede), zdrave pameti (pomisli predno kaj zineš) in pravih življenskih vrednot, kjer naj izberem le eno (najprej pometi pred svojim pragom, potem se loti sosedovega).
 
P.s. Ker je bila kolumna napisana že pred nekaj meseci, se zaradi dobrih nastopov bistveno izboljšala tudi pozicija Polone Hercog na WTA jakostni lestvici. Kakšnih bolj pozitivnih ocen njenih nastopov nisem zasledil.