07. 12. 2025
Tokrat bom pisal o svojih stanovskih kolegih in kolegici, ki so uspešni teniški strokovnjaki, bivši študenti ali bivši uspešni teniški igralci in igralke, kandidati na tečajih, skratka o teniških trenerjih, ki delujejo v našem tenisu in so za slovenski tekmovalni tenis naredili veliko dobrega.
Za pisanje o njih obstaja pomemben razlog. Odločili so se, ali vsaj pristali na povabilo, da bodo delovali v Strokovnem svetu TZS. V najvišjem strokovnem organu nacionalne teniške zveze, od katere so dobili pooblastilo za reševanje strokovno-organizacijskih, tekmovalnih in trenerskih nalog. Naj navedem naloge, ki jih ima po veljavnem poslovniku strokovni svet TZS: 1) priprava predlogov dolgoročne strategije razvoja tekmovalnega tenisa v Sloveniji, 2) sodelovanje pri oblikovanju tekmovalnega sistema, 3) usklajevanje in povezovanje dela med igralci, trenerji in klubi, 4) priprava kriterijev in izvedba izbora igralcev ter ekip TZS, 5) izdaja mnenja o ustreznosti kandidata za selektorja, 6) priprava predlogov za razrešitev selektorjev in trenerjev in 7) usklajevanje pri pripravi finančnih načrtov za določeno časovno obdobje. V Strokovnem svetu TZS, ki ga vodi Robert Cokan, delujejo še: Maja Matevžič, Aleš Germič, Brane Glogovac, Denis Bovhan, Andrej Hovelja, Gal Brzin, Primož Starčič, Matej Plesničar, Gregor Sok, Franci Hribar in Grega Žemlja.
V decembru 2025 mineva eno leto, odkar je novo predsednik mag. Damjan Kralj prevzel vodenje TZS. To je primeren čas, tudi za kratko analizo delovanja Strokovnega sveta TZS. Svet se je v enem letu sestal ne treh rednih in dveh dopisnih sejah. Od pomembnih tem, s katerimi se je ukvarjal, gre izpostavit sprejetje programa reprezentanc, objavo razpisov in izbiro kapetanov BJK in mladinskih reprezentanc, organizacije priprav mladinskih reprezentanc, kriterijev za podeljevanje povabil za turnirje WTT in finančna pomoč mladinskim reprezentantom, ki je podelila pomoči nekaterim, večini pa ne. Strokovni svet je na 3. seji 27.5.2025, sprejel sklep, da bo spisek prejemnikov finančne pomoči objavili na dopisni seji v naslednjih tednih, saj je zadeva kompleksna in se ji je treba natančno posvetiti. Tega sklepa do danes še ni izpolnil.
Iz dnevnih redov sej izhaja, da se je svet veliko ukvarjal s tekmovalnim sistemom. Naj omenim samo nekatere teme: uporaba loparjev na turnirjih 8 do 11 let (dvakrat), igra 1+1 (štruklji) na regijskih turnirjih, igranje 11 letnikov na turnirjih do 14 let, koledar tekmovanj TZS, potrditev sprememb na Tenis Festu. Za tekmovalno področje je v TZS zadolžena Tekmovalno registracijska komisija, ki vsa leta od ustanovitve deluje zelo dobro, in ravno tekmovalni sistem, je najbrž najbolje delujoči del zveze. Zato ni ravno razumljivo, zakaj se Strokovni svet tako pogosto ukvarja s to problematiko in podvaja delo na tem področju. Vsekakor pa je na koncu kratkega pregleda delovanja potrebno izpostaviti tudi sklep povezan z dvigom višine dnevnic reprezentančnih trenerjev s 125 na 150 EUR. S tem je svet zelo očitno že na začetku mandata poskrbel zase in “svoje”.
Mogoče se nekomu zdijo 3 redne in dve dopisni seji dovolj za pozitivno oceno dela Strokovnega sveta TZS. Tudi pregled tematik kaže, da se je svet ukvarjal z rednimi in tekočimi zadevami, ki so nujne za redno delovanje teniških reprezentanc. Sicer predlagam, da naj končno oceno dela sveta opravi strokovna javnost in hkrati tudi Strokovni svet sam.
Tisto, kar najbolj izstopa in v nobenem primeru ne more biti prezrto, je prva in temeljna naloga strokovnega sveta TZS, in sicer, priprava predlogov dolgoročne strategije razvoja tekmovalnega tenisa v Sloveniji. To je naloga, s katero bi Strokovni svet TZS moral začeti svoje delo. Mogoče je težko pričakovati, da ima svet dolgoročno strategijo razvoja tekmovalnega tenisa v Sloveniji pripravljeno že na začetku mandata, vendar je vsaj predsednik sveta Robert Cokan moral imeti idejo, s katero je prepričal tiste, ki so oblikovali sestavo Strokovnega sveta. Po enem letu žal ugotavljam, da dolgoročne strategije Strokovni svet ni pripravil. Iz vsebin dnevnih redov sej v letu 2025 nič ne nakazuje, da bi svet deloval na tem temeljnem cilju. Celo nasprotno, svet se ukvarja z nepomembnimi temami, kot je velikost loparjev, predlog uvajanja “štrukljev” in spremembami na Tenis Festu, ne pripravi pa niti odgovora 30 trenerjem, ki so se prijavili v program finančne pomoči. Zapisnika o dodelitvi finančne pomoči na spletni strani TZS nisem našel.
Po mojem skromnem mnenju bi moral biti prvi korak Strokovnega sveta, ki po desetih letih prevzema delovanje od prejšnje ekipe, ki jo je vodil Marko Por, opraviti analizo stanja tekmovalnega tenisa v Sloveniji. To pomeni analizo trenutnega stanja z vidika mednarodnih tekmovalnih dosežkov do 14, 16 in 18 let ter absolutni kategoriji. Analizirati bi moral dejavnosti, ki so bile izvedene v zadnjem obdobju (treningi, priprave), s kakšnimi proračuni je razpolagala prejšnja ekipa, kakšni so bili učinki individualne pomoči teniškim igralcem in igralkam ter ne nazadnje, kakšen je učinek organizacije domačih WTT tekmovanj na uspešnost tekmovalnega tenisa. Primerno bi bilo preveriti tudi organizacijske modele delovanja reprezentanc v preteklosti. Če bi strokovni svet opravil tovrstno analizo, bi ugotovil, da sistem z več kapetani, zadolženimi za posamezne kategorije, ne deluje. To smo že poskusili, vendar ta sistem ni deloval, ker kapetani niso videli širše slike, teniških igralcev in igralk v dveh letih niso uspeli dobro spoznati in med njimi ni bilo ustrezne komunikacije. Zato se postavlja vprašanje ali bo sistem s šestimi kapetani za kategorije fantov in deklet do 12, 14 in 16. let ter kapetanoma za kategoriji do 18 let ter DC in BJK ekipo, deloval? Vse te analize, razmislek strokovnjakov ter širša razprava znotraj slovenske stroke bi lahko dali več odgovorov na številna vprašanja in izzive, s katerimi se srečuje slovenski tenis. Vsekakor pa slovenski tenis za uspešno delo v prihodnje potrebuje vse to: 1) širšo javno strokovno razpravo, 2) analizo trenutnega stanja slovenskega tekmovalnega tenisa in 3) dolgoročno strategijo tekmovalnega tenisa v Sloveniji.
Če strokovni svet misli, da bodo “štruklji” rešili slovenski tenis, potem je treba pridevnik pred svetom zamenjati, ali zamenjati sestavo sveta.
Olajševalna okoliščina za odsotnost analize stanja in strategije je, da bi vizijo in strategijo potrebovala tudi zveza. Na zadnji svetovni trenerski konferenci v Vilni je kapetanka italijanske ekipe BJK Tathiana Garbin svoje predavanje začela ravno z vizijo zveze, ki so jo oblikovali pred 20 leti. Torej zveze, ki jo mnogi v zadnjih letih jemljemo kot zgled za delovanje in uspešnost na področju tekmovalnega tenisa.