16. 08. 2026
Ker nisem prepričan ali se v slovenskem tenisu zavedamo stanja, v katerem smo, smo s tem popolnoma zadovoljni in tega nočemo ali ne znamo spremeniti, se tokrat lotevam bolj pozitivne tematike, daleč stran od tekmovalnega tenisa, zveze in klubov. Nizozemska raziskovalka in teniška strokovnjakinja Babette Pluim je s sodelavci že leta 2007 v znani znanstveni reviji British Journal of Sports Medicine objavila članek z naslovom “Koristi igranja tenisa za zdravje”. Glavno sporočilo članka je: Ljudje, ki redno igrajo tenis, so običajno bolj fit, vitki ter imajo manj telesnega maščevja in močnejše kosti in dokazano živijo dlje.
Razlogi za pozitivne učinke se skrivajo v številnih značilnostih teniške igre. Za tenis so značilna ponavljajoča se kratka obdobja igre (napora) in počitka (odmora). Običajno je razmerje med naporom in odmorom 1 : 2. Ker pomeni, da točke trajajo okrog 10 sekund, temu pa sledi 20-sekundni odmor. Teniški igralci med igro izvajajo številna gibanja, kot so tek, prisunski in križni koraki, poskoki, sprinti, spremembe smeri, obrati, skoki, drsanja. Med gibanji izvajajo preko 20 različnih vrst udarcev. S psihološkega pogleda pa morajo teniški igralci biti zbrani, budni, prepoznavati let žoge, predvidevati namere tekmeca ali tekmecev, se hitro določati, reševati taktične probleme, sodelovati s soigralcem in uravnavati ter nadzorovati čustva, počutje in obnašanje.
V pregledanih študijah ugotavljajo, da je srčni utrip med posameznimi tekmami običajno dosega od 70 do 90 % najvišjega srčnega utripa posameznika, medtem ko se poraba kisika giblje med 50 do 80 % maksimalne aerobne zmogljivosti. S fiziološkega vidika tenis med zmerno do intenzivno obremenitev, kar ima pozitivne učinke srce in pljuča. Teniški igralci imajo na splošno nadpovprečno aerobno pripravljenost glede na enako stare posameznike obeh spolov. V 20-tedenski študiji so odrasli, ki so bili športno neaktivni in so potem tenis igrali trikrat 30 minut na teden, izboljšali svojo aerobno vzdržljivost za 5,7 %. Posamezniki, ki so kolesarili in tekli, so vzdržljivost izboljšali še bolj, ampak je bila njihova vadba daljša kot teniška.
Članek kolegice Babette je odkril tudi dosleden vzorec, ki presega učinke na gibalno pripravljenost. V primerjavi z manj aktivnimi kontrolnimi skupinami so teniški igralci običajno imeli manj telesne maščobe. V dveh študijah odraslih rekreativnih ali veteranskih igralcev je bila razlika približno tri odstotne točke. Druga študija je pokazala, da imajo teniški igralci in tekači manj težav s preveliko telesno težo kot osebe, ki se ukvarjajo z več drugimi športi. Teniški igralci srednjih let so imeli več lipoproteinov visoke gostote (HDL) in nižje vrednosti trigliceridov kot neaktivne osebe, čeprav se skupne vrednosti holesterola (LDL) niso razlikovale. Dolgoročno igranje tenisa je bilo povezano z ugodnejšim profilom tveganja za srčno-žilne bolezni. V preglednem članku so bile omenjene tudi študije, ki so dokazale, da tenis pozitivno vpliva na pojav srčno-žilnih bolezni, nižji srčni tlak in pojav sladkorne bolezni.
Najbolj pozitivne ugotovitve študije so se nanašale na kosti. Teniški igralci pri igri obremenjujejo celo telo, zgornji del ob udarcih, spodnji del telesa za gibanje in začetek izvedbe udarcev. Zaradi izvedbe udarcev, ki so običajno rotacijska gibanja med izvedbo, potekajo živčno mišične aktivnosti, ki imajo pozitivne vplive tudi skelet telesa (kosti, tetive in vezi). Zaključki študije so pokazali, da je igralna roka vsebovala več kostnih mineralov in imela večjo kostno gostoto kot neigralna roka. Teniški igralci so na meritvah dosegli tudi višje vrednosti v jakosti v ledvenem delu hrbtenice in kolkih kot ostale osebe. Tenis sicer nima enakega vpliva na vse dele telesa in ne more enako močno okrepiti celotnega okostja, vendar se kaže pozitiven učinek. Kombinacija gibanj celotnega telesa in obremenitev med udarci je še posebej dragocena za zdravje kosti.
Igra dvojic je manj obremenjujoča kot igra posameznikov, zato je srčni utrip nižji, kar vpliva tudi na nižjo porabo kisika. Vendar je lahko tudi nižja obremenitev pri igri dvojic ustrezen dražljaj za mnoge osebe, predvsem starejše in gibalno manj aktivne posameznike. Bolj kot intenzivnost igre sta bolj pomembna pogostost igranja tenisa, tudi dvojic.
Pogosto lahko slišimo, da tenis lahko igramo od otroštva do pozne starosti. To dokazuje tudi razvejanost tekmovalnega Sistema, saj poznamo turnirje v mini tenisu, kjer igrajo šestletniki in svetovno prvenstvo veteranov, kjer igrajo tudi v starostni kategoriji 85 plus. Tekmovalni sistem, prilagodljivost velikosti igrišč, vrsta žog, način točkovanja ter način rangiranja vplivajo na to, da je tenis izjemno razširjen, saj ga igra že več kot 107 milijonov ljudi, število pa se iz leta v leto povečuje. Tenis ima izjemno razvejan tekmovalni sistem, od mednarodne do lokalne ravni, za oba spola, posameznike, dvojice in ekipe ter za vse starostne skupine ter ravni igre. V starejših kategorijah so tako zelo pogosta tudi ligaška tekmovanja ter teniški kampi za vse vrste teniških igralcev in igralk.
Redno igranje tenisa naj gre za igro posameznikov ali dvojic dvakrat ali trikrat tedensko, je primeren dražljaj, da osebe vzdržujejo ali izboljšujejo svojo gibalno pripravljenost. Med pomembne učinke igranja tenisa štejemo tudi razvoj koordinacije, ravnotežja in agilnosti. Pri tem pa moramo dodati še razvoj in učenje novih veščin, pri tistih, ki poleg prostega igranja, trenirajo tudi individualno ali v skupinah v teniških programih, ki jih vodijo teniški trenerji.
Tenis je šport, ki ima dokazano pozitiven vpliv na zdravje in dolgoživost tistih, ki ga igrajo. Pri tem pa je treba omeniti še družbeni oziroma družabni vidik. Igranje tenisa, predvsem dvojic pomeni tudi druženje. Pogosto druženje po igri dvojic traja več kot sama igra, kar je predvsem pomembno pri starostnikih. Druženje pa je osnova za socialno vključenost teniških igralcev in igralk, ki tako ostajajo športno aktivni in tudi ostajajo del družbe, teniške sekcije ali kluba. Druženje na teniškem igrišču pa lahko pomeni, da teniški igralci in igralke postanejo prijatelji in preživljajo prosti čas tudi izven teniškega igrišča. Tenis je zato za mnoge razlog in motiv, da so aktivni vsak teden, kar pa je najbolj pomemben dejavnik, ki vpliva na dolgoživost: redna gibalna dejavnost. In za tenis ni nikoli prepozno. Lahko začnete že jutri.