24. 04. 2026
Otroci so vedno spontani, odkriti in povedo tisto, kar čutijo, in mislijo. Po zgledu intervjuja zmagovalca teniškega dvoboja ali turnirja, zadnja leta na večini teniških aktivnosti na koncu z otroki naredimo intervju, kjer povprašamo, kako so se imeli, kaj jim je bilo všeč in kaj ne, če so se česa novega naučili, katera vaja jim je bila najbolj všeč, ali je bil trening, kaj drugačen od vsakodnevnega. To počnemo na brezplačnem učenju otrok, ki ga organiziramo v okviru tečajev strokovnega usposabljanja, teniških delavnic projekta Tutor ali drugih aktivnosti. Pred tednom smo imeli v Celovcu drugo teniško delavnico za najboljše mlade koroške teniške igralce in igralke, stare od 10 do 16 let. Njihovi odzivi so bili običajni in so izražali naslednje:
Kaj so sporočali mladi teniški igralci in igralke je več kot očitno, jasno in lahko enostavno pojasnimo. Ravno ta njihova mnenja bi morali teniški trenerji upoštevati na vsakem treningu.
Ad. 1. Tenis je igra, tako kot nogomet. In nogomet niso sam podaje in streli na gol. Nogomet je mnogo več, preigravanje, odkrivanje, vtekanje, sodelovanje, predvidevanje, kaj bo storil tekmec ali soigralec(i). Zato tudi tenis niso samo udarci, ampak mnogo več, različna gibanja, zaznavanje, taktično odločanje, predvidevanje, skrivanje namere. Vendar, ko pri nas ali v tujini opazujem teniške treninge, prevečkrat vidim samo podajanje žog iz košare, trening udarcev in ne igre. Kar me vedno žalosti in spravi v slabo voljo. In to po tem, da smo že v devetdesetih letih (točneje leta 1992) posneli video kaseto, kjer je predstavljena metodika razvoj tenisa skozi igro. Ne teh video posnetkih, med drugimi nastopa tudi petletni Blaž Kavčič, ki mojstrsko igra mini tenis z gobasto žogo. Zato še vedno ne morem verjeti, da nekateri izkušeni in uspešni teniški trenerji in trenerke ne razumejo tega koncepta, ga ne uporabljajo pri svojem delu in ga povezujejo z ustreznim tekmovalnim sistemom in postopnim prehodom z rdečega na oranžno ter zeleno igrišče s primerno žogo ter temu prilagojenim razvojem igre.
Pri tem mnogi trenerji in tudi odločevalci na zvezi ne razumejo dveh dejstev: 1) prehod z rdečega na oranžno igrišče pomeni, da se površina igrišča poveča s 60,5 m2 na 117 m2, kar pomeni za 93 % površine in 63 % dolžine igrišče; 2) prehod z oranžnega igrišča na zeleno pomeni, da se površina poveča na 195 m2, kar pomeni za 66 % površine in 32 % dolžine igrišča. In pri teh spremembah, je treba upoštevati tudi spremembo žoge, ki vpliva na hitrost leta, rotacijo in višino odskoka, skratka predvsem na kakovost veščin zaznavanja in predvidevanja. Zaradi teh drastičnih sprememb, je treba mladim teniškim igralkam dati čas in priložnost, da se prilagodijo na nove pogoje ter razvijejo vse veščine, ki jim bodo omogočili učinkovito in uspešno igranje.
Moje mnenje je, da smo na tem področju po več kot 30 letih na slabšem, kot smo bili na začetku slovenske teniške samostojnosti
Ad. 2. Nasveti teniških trenerjev so najbolj pogosto uporabljen način, ko pomagati teniškim igralcem in igralkam. Tudi najbolj priročen, ampak tudi najmanj učinkovit. Pogosto teniški trenerji uporabljajo enake in zelo izrabljene nasvete, za katere tudi včasih ne vedo, kaj naj bi pomenili oziroma, kako bi pomagali teniškemu igralcu nekaj spremeniti. Veliko bolj učinkovite so situacijske vaje, vaje, kjer uporabljamo učne pripomočke ali koristne analogije. In ravno o takšnih vajah so govorili mladi teniški igralci in igralke, ko smo jih spraševali po treningu. Mogoče ozadja vaje niso niti razumeli, so pa vsekakor čutili, da je bilo gibanje ali udarec drugačno, bolj uspešno, sproščeno, hitrejše, četudi so ga izvedli samo nekajkrat. Naj opišem primer iz Celovca, ko me eden od teniških trenerjev prosil za idejo, kako spremeniti zelo togo gibanje zapestja pri forhendu. Zadeve smo se lotili s sklopom treh vaj: 1) najprej z metom lahke košarkaške žoge s katero smo dodali poudarjen prenos teže (leg drive), 2) nadaljevali z zaporednimi spin voleji s sredine igrišča in 3) zaključili s kombinacijo enega spin voleja ter zaporednih forhendov po odskoku. Edino ustno navodilo teniškemu igralcu je bilo, da naj čim bolj sprosti mišice ramen in ob izvedbi vaj izdihuje. In zaključek: avstrijski teniški trener je po 10 minutah opazil razliko v vključenosti zapestja v kinetično verigo in posledično večji učinkovitosti forhenda (kontrola in hitrost). Tudi teniški igralec je zaključil, da ima dober občutek.
Teniški trenerji, naredite korak od besed k razvojnim vajam in na ta način učinkoviteje pomagajte svojim teniški igralcem razviti tehnične osnove - R.T.R. in P.A.S*. Tehnične osnove so temelj za razvoj igre. Uporabljajte principe razvoja igre (taktični, tehnični, psihološki in gibalni vidik), ki ste jih spoznali na strokovnih usposabljanjih ter ocenjujete svoje mlade teniške igralce z modelom igralnih kompetenc.
*Razlaga: R – ravnotežje, T – timing, R – ritem; P – pot (path), A – kot (angle), S – hitrost (speed).
Na ta način boste dobili jasne smernice dolgoročnega razvoja teniških igralcev, ideje za vsakodnevno delo na teniškem igrišču ter razumeli, kako je vse to povezano s tekmovalnim sistemom. Bolje boste tudi razumeli, da starost ni edini in najbolj pomemben kriterij za določanje ravni igre, ampak je to raven sposobnosti in veščin. Zopet vam bo pri ocenjevanju mladih teniških igralcev pomagal kompetenčni model igre.
Hkrati boste lažje starše prepričali, da je pot, ki jo zagovarjajo teniški strokovnjaki, ter uporabljajo vse razvite teniške države (ZDA, Velika Britanija, Avstralija, Francija, Belgija idr.), edina prava. Žal se prepogosto dogaja, da so starši tisti, ki določajo, kdaj bodo otroci zamenjali velikost igrišča, žoge in lopar. Kar je popolnoma nesprejemljivo in postavlja pod vprašaj, našo strokovnost, neodvisnost in naše moralne vrednote. Na koncu koncev tudi plačilo. Zakaj smo teniški trenerji plačani? Za podajanje žog iz košare, to, česar starši ne znajo, se jim ne ljubi ali pa morajo opravljati svoje delo zato, da lahko plačajo teniški program.
Skratka, dovolj je neplodnih razprav, slabih in polovičnih rešitev ter soliranja s strani odločevalcev. Treba je sprejeti mednarodne standarde, tako z vidika tekmovalnih pravil, načina tekmovanj in igralnih kompetenc v kategoriji od 8 do 11 let ter se začeti ukvarjati še z drugimi starostnimi in kakovostnimi kategorijami teniških igralcev in igralk, ki tudi potrebujejo pozornost slovenske teniške stroke.
Ad. 3. Zabavno, prijetno in sproščeno vzdušje pri športni vadbi je ključno za razvoj otrok in tudi glavni razlog, da začnejo igrati tenis, da ostanejo v tenisu in da so v tenisu uspešni. Glede na to, da je zgodnja specializacija na velika vrata stopila v slovenski tenis, bo tretje stališče mladih teniških igralcev in igralk igralo ključno vlogo tudi v prihodnje. Sergej Petrovič, ki se je ukvarjal s psihično pripravo mladih ameriških igralcev golfa, pravi: »Devetdeset odstotkov ameriških štirinajstletnikov, ki igrajo golf, sovraži golf, mnogi med njimi, tudi svoje starše. Psihični pritisk na mlade športnike je ogromen. Menim, da se nekaj podobnega dogaja tudi pri nas v kategorijah do 12 in 14 let. Dogajajo se veliki vložki, visoki obsegi treninga, zelo profesionalni pristopi, veliko turnirjev in potovanj, skratka zelo zgodnja specializacija.
Tudi zato je razumevanje igranja za točke, igranje tekem ter nastopanja na turnirjih treba pustiti predvsem otrokom in naj se to ne prenaša na starše, družine in klube.