Pismo teniškim prijateljem

25. 10. 2010

Moram reči, da so me odkar sem napisal zadnjo kolumno za www.aftennis.si, mnogokrat zasrbeli prsti, pa vendar je bil tempo prehud, obveznosti, ki so nujne preveč, veliko stvari, ki bi jih bilo potrebno naredite že včeraj, veliko nalog, ki so povezane s projekti, članki, tečaji, sodelavci, študenti, trenerji, igralci...
 
K pisanju pisma teniškim prijateljem, me ni vzpodbudila jeza, razočaranje, ali želja po osebnem maščevanju, pač pa sporočilo teniškim prijateljem, ki me podpirajo, stojijo ob strani, razmišljajo v določenih stvareh podobno, v nekaterih različno, predvsem pa jim ni mar za to kar počnemo vsak dan na teniškem igrišču.
 
Prav ti teniški prijatelji prihajajo k meni, z vprašanji: Kaj pa si temu storil žalega, da tako udriha po tebi?«, »Zakaj pa ima ta tako slabo mnenje o tebi?«, »Ne vem, zakaj so te pa ti tako šinfali?«.
 
Nekateri teniški prijatelji v takih napadih le poslušajo, drugi se postavijo na mojo stran in zahtevajo argumente za te ocene. Vendar ne glede na argumente za in proti, je zaključek takšnih pogovorov skoraj vedno enak. Kritizerji ostajajo pri oceni: Aleš Filipčič je uničil tega igralca in igralko, nima rezultatov, ničesar ne izpelje do konca, nima pojma, je slab trener, je teoretik, dela vse in nič...
 
In kdo so tisti, ki tako ostro in kritično sodijo moje delo. V veliki večini tisti, ki so bili udeleženi pri določenih projektih teniške zveze, trenerske organizacije ali kluba, pa zaradi svoje nesposobnosti, lenobe in osebnih interesov, niso mogli slediti tempa ekipe, ki sem jo vodil. Nekateri so profesionalni teniški trenerji in jim je to edini posel, ki ga opravljajo. Nekateri so falirani študenti, ki niso uspeli zaključiti niti študija na fakulteti. Nekateri od njih nimajo, v več desetletni trenerski karieri, pokazati kaj dosti. Nekateri so samo zavistni in škodoželjni. Nekateri nimajo bolj pametnega dela, zato čez palec ocenjujejo delo drugih. Nekater so, prosto po Svetlani, le Slovenclni, in imajo problem z širino in globino svojega lastnega obzorja. Tukaj se opravičujem, če se vsi kritiki ne prepoznate v teh opisih.
 
Zato svojim teniškim prijateljem sporočam, da se jim zahvaljujem za njihovo podporo, ki je pogosto res jalova, pa vendar so na koncu koncev pomembna dela in rezultati, ki mi (nam) ne more nihče vzeti.
 
Preden naštejem svoje dosežke in rezultate, naj povem, da se z eno trditvijo strinjam. Res je da delam več kot ostali in tudi več stvari kot ostali (zato to kolumno pišem v nedeljo zvečer). In vse kar delam, delam s srcem, predanostjo in željo, to narediti čim bolje.
 
Pa naj gre za delo s študenti na Fakulteti za šport, kjer sem leta 1990 začel graditi predmet Tenis, ki je imel od tistega leta dalje, vedno dovolj študentov, čeprav je le prosti izbirni predmet. V tem času je šlo skozi predmet preko sto študentov, mnogi od njih so diplomirali z odliko in delajo na pomembnih mestih v našem tenisu. Dva od njih sta bila izbrana tudi za trenerja leta.
 
Števila tečajev za trenerje tenisa D, C in B ne štejem več. Vendar drži nekaj. Kandidati tečajev so z mojim delom in delom mojih sodelavcev nadpovprečno zadovoljni. Imam dokumente (evalvacijske vprašalnike) , ki to dokazujujejo. Po moji zaslugi imamo mednarodno primerljiv program usposabljanja teniških trenerjev, ki upošteva sodobne trende poučevanja in treniranja.
 
V tem času se je tečajev stalnega usposabljanja športnih pedagogov udeležilo preko 1200 učiteljev športne vzgoje. Od leta 2004 v okviru ITF sodelujem na njihovih izbobraževanjih v tujini kot mednarodni tutor. Od leta 2006 predavam na zagrebški Kinizeiološki fakulteti, kjer sem odgovoren za predmet Analiza tenisa.
 
Žal sem prebral nekaj knjig več kot ostali (nekaj sem jih tudi napisal), zato ker verjamem, da znanje odpira obzorja, prinaša nove ideje, pomaga širiti meje znanega in pomaga postati boljši človek. Zato sem leta 1990 diplomiral, leta 1993 magistriral, leta 1996 doktoriral in leta 2003 postal docent kinezioloških znanosti – znanosti o športu, in če bo šlo po načrtih bom naslednje leto postal izedni profesor. O znanstveno-raziskovalnem delu na tem mestu sploh ne bom izgubljal besed, ker kritiki ne bi razumeli, kaj pomeni objava v revijah s takšnimi ali drugačnimi indeksi.
 
Od leta 1992 s sodelavci aktivno gradim sistem spremljanja uspešnosti teniških igralcev in igralk. Vsako leto izmerimo preko 100 merjencev. Letos smo sistem nadgradili in vključili bolj sodobne in natančne merske postopke.
 
Ja nekaj malega sem bil tudi teniški trener. Na tem mestu naj vsi kritiki, predvsem tisti, ki jim je trenerstvo edini resen posel, svoje rezultate postavijo ob bok mojim.
 
Od leta 1988 do 1993 sem bil glavni trener pri TK Olimpija Ljubljana. Takrat je bil to drugi klub v Sloveniji, v tem času je v Nišu Uroš Sever postal jugoslovanski prvak do 14 let, pri šestnajstih je bil polfinalist državnega članskega prvenstva, državni prvak do 18 let in vice prvak do 16 let. Rezultatov Gregorja Aljančiča, Gregorja Krušiča, Tadeje Florjančič... sploh ne bom omenjal, ker ni dovolj prostora. Klub je leta 1993 postal članski prvak v ženski konkurenci, če bi se dosledno držali pravil o razporedu, bi moška ekipa dosegla enak rezultat. Iz teniške šole TK Olimpija Ljubljana, ki je na vrhuncu štela 200 otrok, je izšlo toliko igralcev in igralk (preko 70 tekmovalcev) ter tudi trenerjev (okrog 15 trenerjev), da jih ne morem našteti. Zato samo dve: Maja Matevžič in Blaž Kavčič.
 
Naslednja zgodba je delo na Teniški zvezi Sloveniji. Od leta 1992 do 1995 sem bil kapetan članske in tudi mladinskih ekip fantov. Moški so se leta 1992 na evropskem ekipnem prvenstvu uvrstili v 2. kakovostno skupino in tam ostali do konca. V Davisovem pokalu smo se leta 1994 uvrstili v 1.evro-afriško skupino. Do sedaj je to uspelo še dvema (1998 in 2010). V tem času so bili fantje do 14 let 2. na svetovnem prvenstvu, fantje do 18 let šesti in dekleta do 16 let prva.
 
Naslednja zgodba je moj klub. Tisti, kjer sem preživel svojo teniško mladost – TK Triglav Kranj. Ob mojem prihodu leta 1998 je bil sedmi klub, leta 2002 prvi klub v Slovenji ter državni ligaški prvak v moški in ženski kategoriji. Število tekmovalcev, učencev teniške šole in profesionalnih trenerjev se je v tem času povečalo. Iz povprečnih rezultatov na domačih tekmovanjih so Boštjan Ošabnik, Matic Omerzel, Matjaž Pogačnik... začeli osvajati ATP točke. Za kritike je še vedno najbolj vroča tema tega obdobja – Iztok Kukec, ki se mu opravičujem, da ga izspostavjam, vendar menim, da je dovolj zrel, da bo to razumel. Po nekaterih ocenah naj bi ga »uničil«. Rezultati kažejo drugo sliko. Bil je državni zimski in poletni prvak v kategoriji do 12, 14 in 16 let. Ob koncu zadnjega leta, ko se je najino sodelovanje končalo je bil pri 16 letih 199. na ITF lestvic (Čilić – 97). Kritiki naj navedejo kakšne rezultate je dosegel pod njihovim vodstvom. Trenutno je klub 3. v državi, čeprav ima še vedno daleč najboljše finančno-materialne pogoje v Sloveniji.
 
Ker je Nik Razboršek še aktiven tekmovalec, in ker mu na njegovi poti želim vse najboljše, njegovih rezultatov ne bom analiziral in prepuščam oceno vrednosti »mojih« rezultatov v sezoni 2006-2007, vsakemu posamezniku.
 
Naj zaključim s pozivom vsem, da se lahko takoj prijavijo za vse volunterske funkcije, ki jih opravljam. Da sem res volunter lahko preverite v pisarni TZS.
 
Z veseljem jim bom prepustil mesto predsednika Trenerske organizacije TZS, kjer se niti ne spomnim, koliko odličnih strokovnjakov smo gostili od leta 1992 ter koliko konferenc in seminarjev smo organizirali. Tudi za morebitne predavatelje na letošnji 15. Trenerski konferenci v novembru bomo v razporedu še našli prostor.
 
Prepuščam tudi mesto predsednika Strokovnega sveta TZS, kjer smo od leta 1996 pa do danes zagotovili stabilno delovanje teniških reprezentanc TZS.
 
Prav tako me lahko nadomestite kot člana upravnega odbora TZS, kjer sem vedno zastopal interese slovenskega tenisa.
 
Tako, dragi teniški prijatelji, sedaj veste kaj morate storiti. Povabite kritike, naj se pokažejo. Naj stopijo naprej tisti, ki so lahko bolj uspešni, ki imajo boljše ideje ter več znanj in izkušenj in tisti, ki vsako besedo dokažejo z dejanjem.
 
Za konec pa prosim vse kritike, naj me ne kličejo več, ko rabijo takšno ali drugačno dokazilo, diplomo, mnenje, priporočilo ali samo navadno informacijo ali podatek. Ker imam, trenutno bolj pomembno delo.